3.8.09

Študentsko delo – napaka na trgu dela

Tudi Vlada Republike Slovenije je končno ugotovila, da je na trgu dela nekaj narobe. "Študentsko" delo je po mojem mnenju ne samo napaka ampak največja ovira razvoju Slovenije. Z navdušenjem sem prebral komentarje ministra Gasparija, ki je ocenil študentsko delo - "napaka na trgu dela, ki dela neupravičeno razliko med različno zaposlenimi." Povsem enako mnenje imam tudi sam.

Študentje, (ki večinoma živijo v študentskih domovih, ki jih je premalo in so predragi) služijo denar preko "študentskih" servisov. Delajo karkoli za čim več denarja. Tukaj pride v poštev šala: študenta medicine lahko kupite za majhen denar, da nese izjemno težko pohištvo v 10. nadstropje in nazaj kakor vam paše. Ali mu boste lahko zaupali tudi potem, ko bo nekoč zdravnik? Študentje delajo le to, kar se dobro plača. Ne glede na to, ali ima njihovo delo sploh kaj zveze s njihovim študijem. Ali pridobivajo koristne izkušnje? Če sploh imajo čas za študirati. Mizerno plačilo jih velikokrat premami in začnejo delati cele dneve ter nehajo študirati. Seveda le dokler imajo status. To je tudi en izmed razlogov za nenormalno dolge dobe študija v Sloveniji.

Ko pa je konec statusa je za zaposlovalca bistveno ceneje, da vzame novega študenta. To pomeni, da takšna oblika onemogoča zaposlitve študentom, ki diplomirajo. Študentsko delo pomeni manj zaposlitev za polni delovni čas in nedoločen čas. Študentje sami sebi odjedajo delovna mesta.
Še več, situacija gre tako daleč, da zaposleni izgubljajo službo, nadomeščajo jih pa študentje.

Zanimivo ob tem je tudi to, da so parkirni prostori v okolici fakultet polni pločevine, kar kaže na slabo razvit sistem javnega prevoza in malce tudi na (pre?)visok standard slovenskih študentov.

Ves denar seveda ne gre študentu. Ogromen kos denarja (10%) gre "študentskim" servisom. "Študentski" servisi pa potem financirajo razne ŠOUve, ki pa v splošnem samo škodujejo študentom. Študentsko delo tako financira delo raznih "študentskih" "predstavnikov", ki se na ta način bogatijo. Po drugi strani pa država ostaja brez vplačil v pokojninski in zdravstveni sistem.

Rešitev sem že pred leti zapisal na nekem forumu:
Ves denar od študentov (delo, razne potovalne agencije) in ves denar od države, ki gre sedaj v roke nekoristnemu ŠOUvu bi lahko dobila Univerza (glede na število študentov) in samostojno (lahko tudi preko podobnih servisov v njeni lasti) upravljala z njim. Partner državi je lahko Univerza in v njenem sklopu študentje, ki lahko aktivno vplivajo preko svojih predstavnikov - študentskih svetov. Univerza bi lahko tudi določevala katero delo je primerno za študente (v zvezi s študijem), oblikovalo bi se lahko tudi kot delavna praksa.

Prednosti:
  • Odprlo se bo več delavnih mest za ostale (ker jim jih sedaj študentje "odjedajo").
  • Študenti bodo dobili primerno plačano delo (ki bo tudi primerno zahtevno in dolgotrajno) v zvezi s stroko za katero študirajo.
  • Ostali delavci (in tudi diplomiranci) bodo tako dobili možnost, da dobijo službo glede na svoje kvalifikacije (in ne bodo zamenjani s poceni študenti).
  • Vlada se bo znebila tarnanja študentov, saj bodo z denarjem upravljali s svojim denarjem preko univerze, "študentski" servisi pa ne bodo več kupovali dragih objektov v prestolnici.