ŠOU je lep primer divje in škodljive privatizacije. V ustanovnem aktu jim piše da so samoupravno združenje - pri prehodu v demokracijo so pač enostavno ostali zunaj... Najprej so bili pač študentje v Ljubljani, ki se jim je ljubilo ukvarjat z težavami in so delali tudi kaj dobrega. Potem se je seveda začelo ustanavljati zavode (K4, Radio Študent) in počasi so si jih prigrabili v svoje roke. Kasneje pa še študentske bone. S tem so dobili ogromen kapital. Tudi tak, ki je bil pravzaprav od Univerze. Vlada se ni nikoli kaj preveč mešala, kaj delajo študente in kako si kradejo med sabo. Še več - včasih je imela od njih tudi koristi saj so lahko kadarkoli zadovoljno "sklenili dogovor" s ŠOU (čeprav so jih vsakič nategnili, ker študenti itak niso imeli pojma).
Pazit je treba tud to, da je ŠOU ustanovil ŠOS čisto nelegalno, saj nima nobene podlage za to. Samo ko so v Mariboru in Kopru študenti tudi ugotovili, da se da živeti od "samoupravljanja", so se kar združili v ŠOS.
Realna situacija je pa takšna, da lahko univerza in fakulteta za reševanje problemov sodeluje edino s Študentskimi sveti fakultet (kar je edino pravilno), ki pa jih ima ŠOU seveda pod trdo roko, da jim ne bi prevzeli denarja. ŠOU aktivno zavira študentske svete. Študentje pa spet nimajo pojma.
Normalno bi bilo, da bi ves denar od študentov (študentsko delo, razne "študentske potovalne agencije") in ves denar od države (5 miljard bivših SIT) dobila Univerza in samostojno (preko študentskih servisev) uporavljala z njim.
Edini možni partner državi je lahko Univerza, in v njenem sklopu lahko študentje vplivajo preko študentskih svetov. Študenti niso enotni pojem in je popolnoma brezpredmetno in škodljivo, da se jih tretira kot enotno telo. Zanimivi so le kot del posameznih Univerz. Zanimivo dejstvo, ki ga ŠOU skriva, je ta, da je tudi ustavno sodišče razsodilo, da ŠOU ni in ne more biti predstavnik študentov. Lahko deluje le kot "društvo" in se pravzaprav sploh ne bi smel pogajat s komerkoli. Seveda pa noben predstavnik študentov, ki to pozna in ve kakšne so rešitve ne more delovati normalno preko študentskega sveta, saj ga ŠOU hitro pospravi. Torej, dokler obstaja ŠOU, ki ima denar, študentski sveti ne morejo opravljati svojega dela.
Še anekdota:
Sam sem sodeloval na sestanku pred parimi leti, kjer smo bili člani študentskega sveta univerze Tomaž Černe, Janja Komljenovič in še en študent, kjer smo z veseljem ugotavljali rezultat odločbe ustavnega sodišča, da ŠOU ne more biti predstavnik in smo delali drzne načrte, kako bi jih lahko "uničili", ter dali ustrezno veljavo študentskim svetom. Imeli smo tudi podporo mariborskih študentov. Pa poglejmo, Janja je bila naslednje leto predsednica, Tomaž pa je letošnji predsednik ŠOU. Pač, študente se da enostavno kupiti.
