14.7.10
Malemu delu se obeta podpora
Končno se zadeve premikajo naprej. Še sreča da brez študentskih "predstavnikov".
12.3.10
Z današnjim dnem v javni razpravi predlog Zakona o malem delu
Z veseljem prebiram nov predlog zakona o malem delu.
Čepraj je prišlo do povečanja največjega števila ur (prva različica zakon o malem delu je predvidevala omejevanje študentskega dela na 672 ur letno, sedaj je 728), je predlog vseeno sprejemljiv:
http://www.mddsz.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/1939/6338/16725f4c3e/
Še to je preveč...
Čepraj je prišlo do povečanja največjega števila ur (prva različica zakon o malem delu je predvidevala omejevanje študentskega dela na 672 ur letno, sedaj je 728), je predlog vseeno sprejemljiv:
http://www.mddsz.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/1939/6338/16725f4c3e/
4 % dajatve, ustvarjene z malim delom dijakov in študentov se nameni za delovanje Študentske organizacije Slovenije in za financiranje projektov, namenjenih obštudijskim dejavnostim dijakov in študentov. Pri tem smo predvideli prehodno obdobje do leta 2013, ko se bodo sredstva za delovanje ŠOS zmanjševala iz 4 na 2 % dajatve. ŠOS po trenutnem sistemu prejema 4,5 % dajatve
Še to je preveč...
3.8.09
Študentsko delo – napaka na trgu dela
Tudi Vlada Republike Slovenije je končno ugotovila, da je na trgu dela nekaj narobe. "Študentsko" delo je po mojem mnenju ne samo napaka ampak največja ovira razvoju Slovenije. Z navdušenjem sem prebral komentarje ministra Gasparija, ki je ocenil študentsko delo - "napaka na trgu dela, ki dela neupravičeno razliko med različno zaposlenimi." Povsem enako mnenje imam tudi sam.
Študentje, (ki večinoma živijo v študentskih domovih, ki jih je premalo in so predragi) služijo denar preko "študentskih" servisov. Delajo karkoli za čim več denarja. Tukaj pride v poštev šala: študenta medicine lahko kupite za majhen denar, da nese izjemno težko pohištvo v 10. nadstropje in nazaj kakor vam paše. Ali mu boste lahko zaupali tudi potem, ko bo nekoč zdravnik? Študentje delajo le to, kar se dobro plača. Ne glede na to, ali ima njihovo delo sploh kaj zveze s njihovim študijem. Ali pridobivajo koristne izkušnje? Če sploh imajo čas za študirati. Mizerno plačilo jih velikokrat premami in začnejo delati cele dneve ter nehajo študirati. Seveda le dokler imajo status. To je tudi en izmed razlogov za nenormalno dolge dobe študija v Sloveniji.
Ko pa je konec statusa je za zaposlovalca bistveno ceneje, da vzame novega študenta. To pomeni, da takšna oblika onemogoča zaposlitve študentom, ki diplomirajo. Študentsko delo pomeni manj zaposlitev za polni delovni čas in nedoločen čas. Študentje sami sebi odjedajo delovna mesta.
Še več, situacija gre tako daleč, da zaposleni izgubljajo službo, nadomeščajo jih pa študentje.
Zanimivo ob tem je tudi to, da so parkirni prostori v okolici fakultet polni pločevine, kar kaže na slabo razvit sistem javnega prevoza in malce tudi na (pre?)visok standard slovenskih študentov.
Ves denar seveda ne gre študentu. Ogromen kos denarja (10%) gre "študentskim" servisom. "Študentski" servisi pa potem financirajo razne ŠOUve, ki pa v splošnem samo škodujejo študentom. Študentsko delo tako financira delo raznih "študentskih" "predstavnikov", ki se na ta način bogatijo. Po drugi strani pa država ostaja brez vplačil v pokojninski in zdravstveni sistem.
Rešitev sem že pred leti zapisal na nekem forumu:
Ves denar od študentov (delo, razne potovalne agencije) in ves denar od države, ki gre sedaj v roke nekoristnemu ŠOUvu bi lahko dobila Univerza (glede na število študentov) in samostojno (lahko tudi preko podobnih servisov v njeni lasti) upravljala z njim. Partner državi je lahko Univerza in v njenem sklopu študentje, ki lahko aktivno vplivajo preko svojih predstavnikov - študentskih svetov. Univerza bi lahko tudi določevala katero delo je primerno za študente (v zvezi s študijem), oblikovalo bi se lahko tudi kot delavna praksa.
Prednosti:
Študentje, (ki večinoma živijo v študentskih domovih, ki jih je premalo in so predragi) služijo denar preko "študentskih" servisov. Delajo karkoli za čim več denarja. Tukaj pride v poštev šala: študenta medicine lahko kupite za majhen denar, da nese izjemno težko pohištvo v 10. nadstropje in nazaj kakor vam paše. Ali mu boste lahko zaupali tudi potem, ko bo nekoč zdravnik? Študentje delajo le to, kar se dobro plača. Ne glede na to, ali ima njihovo delo sploh kaj zveze s njihovim študijem. Ali pridobivajo koristne izkušnje? Če sploh imajo čas za študirati. Mizerno plačilo jih velikokrat premami in začnejo delati cele dneve ter nehajo študirati. Seveda le dokler imajo status. To je tudi en izmed razlogov za nenormalno dolge dobe študija v Sloveniji.
Ko pa je konec statusa je za zaposlovalca bistveno ceneje, da vzame novega študenta. To pomeni, da takšna oblika onemogoča zaposlitve študentom, ki diplomirajo. Študentsko delo pomeni manj zaposlitev za polni delovni čas in nedoločen čas. Študentje sami sebi odjedajo delovna mesta.
Še več, situacija gre tako daleč, da zaposleni izgubljajo službo, nadomeščajo jih pa študentje.
Zanimivo ob tem je tudi to, da so parkirni prostori v okolici fakultet polni pločevine, kar kaže na slabo razvit sistem javnega prevoza in malce tudi na (pre?)visok standard slovenskih študentov.
Ves denar seveda ne gre študentu. Ogromen kos denarja (10%) gre "študentskim" servisom. "Študentski" servisi pa potem financirajo razne ŠOUve, ki pa v splošnem samo škodujejo študentom. Študentsko delo tako financira delo raznih "študentskih" "predstavnikov", ki se na ta način bogatijo. Po drugi strani pa država ostaja brez vplačil v pokojninski in zdravstveni sistem.
Rešitev sem že pred leti zapisal na nekem forumu:
Ves denar od študentov (delo, razne potovalne agencije) in ves denar od države, ki gre sedaj v roke nekoristnemu ŠOUvu bi lahko dobila Univerza (glede na število študentov) in samostojno (lahko tudi preko podobnih servisov v njeni lasti) upravljala z njim. Partner državi je lahko Univerza in v njenem sklopu študentje, ki lahko aktivno vplivajo preko svojih predstavnikov - študentskih svetov. Univerza bi lahko tudi določevala katero delo je primerno za študente (v zvezi s študijem), oblikovalo bi se lahko tudi kot delavna praksa.
Prednosti:
- Odprlo se bo več delavnih mest za ostale (ker jim jih sedaj študentje "odjedajo").
- Študenti bodo dobili primerno plačano delo (ki bo tudi primerno zahtevno in dolgotrajno) v zvezi s stroko za katero študirajo.
- Ostali delavci (in tudi diplomiranci) bodo tako dobili možnost, da dobijo službo glede na svoje kvalifikacije (in ne bodo zamenjani s poceni študenti).
- Vlada se bo znebila tarnanja študentov, saj bodo z denarjem upravljali s svojim denarjem preko univerze, "študentski" servisi pa ne bodo več kupovali dragih objektov v prestolnici.
15.6.09
Farsa "predstavnikov" ob volitvah novega rektorja
Študentski "predstavniki" so me zopet prisilili v to, da napišem nov članek. Gre za volitve rektorja UL, kjer so se še pred začetkom postopka pojavile zahteve o spremembi postopka.
Na seji senata UL so predstavili posebni rokovnik volitev po katerem bodo volitve 21. in 30. septembra, to pomeni izven akademskega leta. Razlog je lahko samo en - "študentski" elektorji imajo takrat po sreči še vedno status.
Kandidati se bodo tako predstavljali med poletnimi počitnicami, ko so vsi študentje na počitnicah. To seveda ni postopek, ki bi ustrezal večini študentov.
Nato so "predstavniki" predstavili predlog o tajnem glasovanju na seji senata, kar naj bi po njihovo omogočilo odločanje brez pritiskov. Kar je popolnoma neumestno, saj v prvi vrsti odgovarjajo študentom in je tak predlog v nasprotju z transparentnostjo za katero bi se morali zavzemati.
Največja bizarnost pa je bil predlog, da kar predsedniki študentskih svetov določijo glasove, oziroma kar predsednik ŠSUL. Obrazložitev "predstavnikov" je bila, da naj bi bili predsedniki študentskih svetov bolj legitimni, saj jih študenti izvolijo neposredno.
Seveda po veljavnih pravilnikih to sploh ne drži. Predsednika svet izvoli izmed svojih članov. Neverjetno pa je, da hočejo "predstavniki" študentom vzeti pravico do volitev. Še sreča, da so senatorji v razpravi ocenili, da gredo tovrstni predlogi v nasprotje z načeli disperzije odločanja, in jih niso podprli.
Rad bi še opozoril na to, da je predsednik ŠSUL in ŠSPF Nejc Brezovar od 23. 03. 2009 po neverjetnem naključju tudi svetovalec Predsedstva ŠOU v Ljubljani. Hja, dobro je biti blizu korita, saj imajo proračunsko rezervo 750.000 evrov, s katero "po mili volji" upravlja predsednik ŠOU Jernej Štromajer.
Po vseh teh katastrofalnih in nedemokratičnih predlogih "predstavnikov", pričakujem, da bo naslednji verjetno kar dosmrtni mandat predsednika ŠSUL.
Pozivam vse študente, da skrbno spremljajo predstavitve kandidatov ter se odločijo, da bodo v čimvečjem številu kandidirali za elektorje ter se o pravih kandidatih pogovorili in v debati določili pravega.
Dopolnjeno 16.6.2009 14:38
Na seji senata UL so predstavili posebni rokovnik volitev po katerem bodo volitve 21. in 30. septembra, to pomeni izven akademskega leta. Razlog je lahko samo en - "študentski" elektorji imajo takrat po sreči še vedno status.
Kandidati se bodo tako predstavljali med poletnimi počitnicami, ko so vsi študentje na počitnicah. To seveda ni postopek, ki bi ustrezal večini študentov.
Nato so "predstavniki" predstavili predlog o tajnem glasovanju na seji senata, kar naj bi po njihovo omogočilo odločanje brez pritiskov. Kar je popolnoma neumestno, saj v prvi vrsti odgovarjajo študentom in je tak predlog v nasprotju z transparentnostjo za katero bi se morali zavzemati.
Največja bizarnost pa je bil predlog, da kar predsedniki študentskih svetov določijo glasove, oziroma kar predsednik ŠSUL. Obrazložitev "predstavnikov" je bila, da naj bi bili predsedniki študentskih svetov bolj legitimni, saj jih študenti izvolijo neposredno.
Seveda po veljavnih pravilnikih to sploh ne drži. Predsednika svet izvoli izmed svojih članov. Neverjetno pa je, da hočejo "predstavniki" študentom vzeti pravico do volitev. Še sreča, da so senatorji v razpravi ocenili, da gredo tovrstni predlogi v nasprotje z načeli disperzije odločanja, in jih niso podprli.
Rad bi še opozoril na to, da je predsednik ŠSUL in ŠSPF Nejc Brezovar od 23. 03. 2009 po neverjetnem naključju tudi svetovalec Predsedstva ŠOU v Ljubljani. Hja, dobro je biti blizu korita, saj imajo proračunsko rezervo 750.000 evrov, s katero "po mili volji" upravlja predsednik ŠOU Jernej Štromajer.
Po vseh teh katastrofalnih in nedemokratičnih predlogih "predstavnikov", pričakujem, da bo naslednji verjetno kar dosmrtni mandat predsednika ŠSUL.
Pozivam vse študente, da skrbno spremljajo predstavitve kandidatov ter se odločijo, da bodo v čimvečjem številu kandidirali za elektorje ter se o pravih kandidatih pogovorili in v debati določili pravega.
Dopolnjeno 16.6.2009 14:38
20.2.09
Šov z volitvami se nadaljuje...
Za promocijo raznih Šovov se sedaj že zlorablja fakultetni sistem e-učenja in tutorstva. Objavlja se novice o tem, kaj se dogaja v obskurnih društvih. Ostro protestiram proti takšnemu ravnanju. Naj za svojo promocijo zapravljajo svoj denar!
"Študentska" društva nimajo prav nobene povezave s študijem ali študenti. Zlorablja tudi ime fakultet.
Ti "predstavniki" ne delujejo v korist študentom ampak vedno zgolj za svoje interese. Tudi uradno so njihovi "cilji" tako splošni, da jih pravzaprav sploh ni. Vsake par let spremenijo barve oziroma ime samo za to, da jim ni treba odgovarjati za pretekla dejanja.
Izkoriščajo zaupanje študentov, jih zavajajo in uporabljajo njihovo zaupanje za (večinoma neuspešna) "pogajanja" na državni ravni. Tako se študentom pravzaprav jemlje pravico do vplivanja na študentsko politiko. Vlada se ni nikoli kaj preveč mešala, kaj delajo študente in kako si kradejo med sabo. Še več - včasih je imela od njih tudi koristi saj so lahko kadarkoli zadovoljno "sklenili dogovor" z njimi (čeprav vsakič v škodo študentov.)
Člani "društva" se dobivajo na sejah ali "delovnih" vikendih, ki so drugo ime za divje zabave, za katere se porabi ogromno denarja.
Denar (5,5 miljonov evrov!), ki ga dobijo od študentov preko plačanih bonov in od drugih dajatev, potrošijo za izpeljavo "projektov" obštudijske narave tako, da večinoma financirajo kar sami sebe (honorarji) in svoje hobije. Projekti vedno vključujejo le zanemarljivo število študentov.
Država, univerza in fakulteta bi za reševanje problemov sodelovala edino s študenti in njihovi predstavniki so Študentskimi sveti fakultet (kar je pravilno), ki pa jih ima ŠOv pod trdo roko, da jim ne bi prevzeli denarja. ŠOv aktivno in vztrajno zavira študentske svete in v našem primeru tudi študentske svete oddelkov.
Pač, študente se da očitno enostavno kupiti. Upam, da bodo študentje na oddelku za bibliotekarstvo pametno premislili, kdo je vreden zaupanja.
"Študentska" društva nimajo prav nobene povezave s študijem ali študenti. Zlorablja tudi ime fakultet.
Ti "predstavniki" ne delujejo v korist študentom ampak vedno zgolj za svoje interese. Tudi uradno so njihovi "cilji" tako splošni, da jih pravzaprav sploh ni. Vsake par let spremenijo barve oziroma ime samo za to, da jim ni treba odgovarjati za pretekla dejanja.
Izkoriščajo zaupanje študentov, jih zavajajo in uporabljajo njihovo zaupanje za (večinoma neuspešna) "pogajanja" na državni ravni. Tako se študentom pravzaprav jemlje pravico do vplivanja na študentsko politiko. Vlada se ni nikoli kaj preveč mešala, kaj delajo študente in kako si kradejo med sabo. Še več - včasih je imela od njih tudi koristi saj so lahko kadarkoli zadovoljno "sklenili dogovor" z njimi (čeprav vsakič v škodo študentov.)
Člani "društva" se dobivajo na sejah ali "delovnih" vikendih, ki so drugo ime za divje zabave, za katere se porabi ogromno denarja.
Denar (5,5 miljonov evrov!), ki ga dobijo od študentov preko plačanih bonov in od drugih dajatev, potrošijo za izpeljavo "projektov" obštudijske narave tako, da večinoma financirajo kar sami sebe (honorarji) in svoje hobije. Projekti vedno vključujejo le zanemarljivo število študentov.
Država, univerza in fakulteta bi za reševanje problemov sodelovala edino s študenti in njihovi predstavniki so Študentskimi sveti fakultet (kar je pravilno), ki pa jih ima ŠOv pod trdo roko, da jim ne bi prevzeli denarja. ŠOv aktivno in vztrajno zavira študentske svete in v našem primeru tudi študentske svete oddelkov.
Pač, študente se da očitno enostavno kupiti. Upam, da bodo študentje na oddelku za bibliotekarstvo pametno premislili, kdo je vreden zaupanja.
11.2.09
Reklama za BINK na youtube!
Na YouTube (in tudi na strani oddelka) se je pojavil filmček z predstavitvijo oddelka in študija. Končno! Ampak precej brez vsebine in ohlapno.
Je pa potrebno kritizirati izjavo (anonimnega) Aleša, da je "fajn" študirat bibliotekarstvo zato, ker ni matematike. Matematika je osnova za resno znanstveno delo. In še sreča, da smo imeli vsaj osnovna predavanja statistike.
21.12.08
Volitve v ŠSO
Študentje na oddelku se lahko organizirajo tako, da na volilni seji izvolijo svojega predstavnika, ki ima pristojnosti napisane v pravilniku (in teh ni malo!).
Študentje, vsak od vas ima možnost da vplivate na delo na oddelku in seveda tudi na fakulteti. Gre za tako občutljive zadeve kot so ocenjevanje profesorjev, razdeljevanje sredstev in prihodnost oddelka ter fakultete.
Zadeve so mnogo enostavnejše kot se zdi! Prosim, da tudi vi prispevate svoje mnenje o vsem! Če bo kakršnakoli kandidatura zavrnjena (npr. ker ni bila oddana pravočasno ali na "pravilen" način) bom sprožil postopke pred višjimi organi FF.
Trudil sem se vzpodbuditi diskusijo med tutorji na oddelku, pa mi ni uspelo. Diskusija
Če izvzamemo osebne diskreditacije, je bilo predlogov žal bore malo. Ne razumem, da se razpravlja brez jasno opredeljenih stališč in dejstev. Raje se spuščajo v osebna obračunavanja. S takšnim načinom diskusije študentov nihče ne bo jemal resno. Zelo sem razočaran nad "tutorji", saj sploh nimajo konkretnih podlag za svoja mnenja, niti jih ne znajo utemeljevati. Pri vsem tem, pa so se o tej zelo aktualni tematiki oglasili trije od desetih!
Študentje, vsak od vas ima možnost da vplivate na delo na oddelku in seveda tudi na fakulteti. Gre za tako občutljive zadeve kot so ocenjevanje profesorjev, razdeljevanje sredstev in prihodnost oddelka ter fakultete.
Zadeve so mnogo enostavnejše kot se zdi! Prosim, da tudi vi prispevate svoje mnenje o vsem! Če bo kakršnakoli kandidatura zavrnjena (npr. ker ni bila oddana pravočasno ali na "pravilen" način) bom sprožil postopke pred višjimi organi FF.
Trudil sem se vzpodbuditi diskusijo med tutorji na oddelku, pa mi ni uspelo. Diskusija
Če izvzamemo osebne diskreditacije, je bilo predlogov žal bore malo. Ne razumem, da se razpravlja brez jasno opredeljenih stališč in dejstev. Raje se spuščajo v osebna obračunavanja. S takšnim načinom diskusije študentov nihče ne bo jemal resno. Zelo sem razočaran nad "tutorji", saj sploh nimajo konkretnih podlag za svoja mnenja, niti jih ne znajo utemeljevati. Pri vsem tem, pa so se o tej zelo aktualni tematiki oglasili trije od desetih!
17.12.08
ŠSFF - poročilo 2007/08
Z zanimanjem sem prebral poročilo predsednika o delovanju ŠSFF v šolskem letu 2007/08. Zelo pohvalno je, da tudi ŠSFF izda takšno poročilo.
In prva stvar, ki jo opazim je Delovni vikend ŠSFF & ŠOFF, organiziran kar skupaj. Še par drugih projektov je bilo organiziranih kar skupaj. Nič čudnega - isti ljudje - ista igra.
Žal se je očitno tudi ŠSFF zreduciral v aparat za dodeljevanje sredstev. Odobrena sredstva na koncu kažejo na povsem neprimerno in nepravično delitev. Seveda je ŠSFF začel podeljevati tudi honorarje, kar je lepa popotnica za naprej. Ko bo zmanjkalo honorarjev na ŠOU, bodo vsi lepo živeli naprej.
Spreminjali so akte o delovanju. Brez obrazložitve.
Opombe ob nesprejetih mnenjih kažejo na to, da tudi senat FF ponovno ne smatra ŠSFF za kredibilnega sogovornika. Jim sploh ne zamerim.
Je pa povsem neprimerno, da so dodali poglavje o volitvah v uporavni odbor študentske organizacije. Zakaj niso dodali še poglavja o volitvah v npr. balinarsko društvo mi ni jasno. V tem odstavku jasno piše, da je ŠSFF le orodje nekega društva. Prodekan študent je z javnim sodelovanjem in podpiranjem neke frakcije neposredno škodoval ugledu fakultete. ŠSFF pa se je neposredno vmešaval v volitve. Interese študentov FF je v tem pogledu zastopal prodekan študent FF Mart D. Buh ("direktor Filofesta"), ki ima po nekem čudnem naključju tudi visoko funkcijo v nekem društvu Nisisam. Obupno. Mojih interesov (podiplomskega študenta) vsekakor ni zastopal in ni imel povsem nobenega pooblastila za to!
Potem sem pa prebral še zapisnik 15. redne seje ŠSFF: ŠSFF podeljuje Anžetu Pernetu priznanje za aktivno in uspešno udejstvovanje na področju študentskega organiziranja in obštudijskih dejavnosti na FF. Zelo uspešna samoevalvacija, ni kaj!
In prva stvar, ki jo opazim je Delovni vikend ŠSFF & ŠOFF, organiziran kar skupaj. Še par drugih projektov je bilo organiziranih kar skupaj. Nič čudnega - isti ljudje - ista igra.
Žal se je očitno tudi ŠSFF zreduciral v aparat za dodeljevanje sredstev. Odobrena sredstva na koncu kažejo na povsem neprimerno in nepravično delitev. Seveda je ŠSFF začel podeljevati tudi honorarje, kar je lepa popotnica za naprej. Ko bo zmanjkalo honorarjev na ŠOU, bodo vsi lepo živeli naprej.
Spreminjali so akte o delovanju. Brez obrazložitve.
Opombe ob nesprejetih mnenjih kažejo na to, da tudi senat FF ponovno ne smatra ŠSFF za kredibilnega sogovornika. Jim sploh ne zamerim.
Je pa povsem neprimerno, da so dodali poglavje o volitvah v uporavni odbor študentske organizacije. Zakaj niso dodali še poglavja o volitvah v npr. balinarsko društvo mi ni jasno. V tem odstavku jasno piše, da je ŠSFF le orodje nekega društva. Prodekan študent je z javnim sodelovanjem in podpiranjem neke frakcije neposredno škodoval ugledu fakultete. ŠSFF pa se je neposredno vmešaval v volitve. Interese študentov FF je v tem pogledu zastopal prodekan študent FF Mart D. Buh ("direktor Filofesta"), ki ima po nekem čudnem naključju tudi visoko funkcijo v nekem društvu Nisisam. Obupno. Mojih interesov (podiplomskega študenta) vsekakor ni zastopal in ni imel povsem nobenega pooblastila za to!
Potem sem pa prebral še zapisnik 15. redne seje ŠSFF: ŠSFF podeljuje Anžetu Pernetu priznanje za aktivno in uspešno udejstvovanje na področju študentskega organiziranja in obštudijskih dejavnosti na FF. Zelo uspešna samoevalvacija, ni kaj!
Naročite se na:
Objave (Atom)
